nordstrom coupon code 2014
avber ograda
Domov
Predstavitev
Zgodovina
Dogodki
Galerija
Kontakt
Povezave
     
 

Meč iz 15. st. pr. n. št.ZGODOVINA AVBER

V zadnjih tednih smo amaterski zgodovinarji glede Avberja močno napredovali, pravzaprav nazadovali v preteklost.

Mira Cenčič je v svoji knjigi "Življenje na Krasu v preteklosti" zapisala, da je Avber omenjen v dokumentu iz leta 1211, ki je bil v obliki povzetka objavljen v knjigi  Kos Franc/Milko: Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku - 5. knjiga. V opisani listini št.186 je sploh prvič omenjena vas Avber na Krasu (Alber am Karst). Šlo naj bi za prodajo oglejskih plemičev Abrechta in Absolona, sinov Adlerja, ki so vas Avber prodali Enuvardu von Schorfenberg. Franc Kos zmotno ima Enuvarda za Ostrovrhrja s Svibnega. V resnici je šlo takrat za prodajo fevdalcu Herbardu iz Soffumberga v Furlaniji (pri Čedadu).  Tudi letnica listine je nezanesljiva in je lahko mlajša.

Sicer pa se vas Avber (Alber) omenja še v dokumentih iz leta 1316, 1401 in 1444. V raziskavo teh listin pa bo treba vložiti še nekaj napora.

Avber kasneje omenja rihemberški urbar leta 1502 kot goriško posest.
Obstaja pa določena posredna omemba kraja (v viru iz leta 1694), ki zagotavlja, da sta bila stranska oltarja v cerkvi sv. Nikolaja posvečena leta 1450 (Höfler, Gradivo za historično topografijo, Nova Gorica 2001, str. 208).

Da je bilo to območje naseljeno že v pradavnini, pričajo najdeni arheološki ostanki zakladne najdbe. Tik nad vasjo se razprostira prazgodovinsko Gradišče z delno ohranjenim obrambnim okopom, severovzhodno od vasi pa se nad strmo brežino leve strani Raše nahaja manjše prazgodovinsko Ovčje gradišče, ki je bilo verjetno namenjeno zavarovanju drobnice. V Gradišču je bil najden bronast meč, ki ga je leta 1868 pridobil Narodni muzej v Ljubljani. Meč je bil dolg 582 mm, narejen iz brona, rombastega preseka in je datiran v starejšo bronasto dobo (okrog 15.st pr.n. št.). Na žalost je bil leta 1985 meč iz Narodnega muzeja v Ljubljani ukraden. Poleg meča naj bi po ustnem izročilu v Oštierščevem vinogradu v Gradišču našli še lončenino, sulice in bronaste sekire in vse to prodajali v Trst. O tem piše tudi Simon Rutar, 1890.